Koliko me bo stalo zdravo telo?
Koliko me bo stalo lepše partnerstvo?
Koliko me bo stala globoka in čuteča vez z mojim otrokom?
Koliko me bo stalo Življenje, ki ga bom rada živela?
Tako nekako pogosto slišim vprašanja in pripovedovanja. Tako nekako jih razumem, čutim, slišim… Na neki točki v preteklosti sem postala že tako utrujena od tega, ko sem opazovala, kako hipno in instantno živimo in želimo razreševati lastna bremena, da me je globoko zabolelo.
Vprašala sem se, kako pa jaz delam?
In videla, da nočem biti del tega kolesja!
Pa četudi smo družba, ki ceni več in boljše in hitro.
Pa četudi opazujem, kako dobesedno pograbimo metodo ‘v petih korakih do … telesa, partnerstva, svobode, zdravja, miru, obilja itd. itd. itd.’, medtem ko zdravljenje telesa in travm terja edinstven čas in ne le ‘5 privlačnih korakov’.
Pa četudi bi po ‘marketinških guru napotkih’ morala paziti pri vsem, kar delam, kar napišem in česar se dotaknem: da bodo prave besede, da bo privlačno, da bo ‘potegnilo’, da se bo prodajalo.
Božje mili. Hvala lepa, jaz ne.
Jaz ne sodelujem v tem! 
Preveliko spoštovanje imam do naših teles, do naših Življenj in notranjih pokrajin in vedno več, kot vem, vedno več ne-vem. Človek je brezno takšnih globin, skrivnosti, spominov in izkušenj, da se mi zdi izjemno žaljivo in nespoštljivo, da bi komurkoli in kadarkoli rekla, da bo takoj drugače in da je npr. neka metoda ali terapija ali delavnica vse, kar on potrebuje.
Ker samo s tem ne bomo čez noč kar drugi ljudje.
Bomo pa s pravilnimi pristopi in delom čez čas osvobajali spone sebe, ki so nas držale v ujetosti.
Mehčanje telesa bo vzdignilo glas in se začelo spogledovati z vsem, kar se je skozi leta nabralo pod našo obleko.
Odnosi bodo začeli živo dinamiko in zrcalili naše preobraženje.
Prihajal bom v bolj zavestno delovanje tega, kar sem, kako se odzivam, kaj čutim, kaj so moje potrebe.
Bolj, ko bom v stiku s tem, kar sem v resnici in kar me je oblikovalo do zdaj, bolj bolj v stiku z Življenjem. Partnerjem in otrokom.
Ne bo kar vse drugače – bom pa postopoma lahko čutil drugače, odzival se bom drugače, opazoval bom drugače, zaznaval bom drugače, spopadal se bom drugače s tistim, kar me je še nedavno ohromilo in odrezalo od tega, čemur pravimo Življenjska sila.
In te silnice… so enostavno preveč kompleksne, globoke in pri vsakem posamezniku edinstvene, da bi si lahko sploh drznila napovedati ‘naredi to in vse bo drugače’.
Zato, dragi moji, ustavimo se. Si res želimo zgolj instantnih poti, kjer ne bomo razrešili glavnih vzrokov, da bi sploh razumeli naše simptome? Si res želimo slediti lepemu celofanu brez vsebine? Lahko svoje Življenje sploh primerjamo s tem, koliko bo ”stalo”?
In stavki, s katerimi sem začela današnji zapis, so zelo povedni.
Zdravje, odnos, Življenje niso nekaj, kar bi kupili kot blagovno znamko in si oblekli na novo. Ali da bi šli zgolj na eno delavnico in bi končali z delom za zmeraj.
Ne, potrebno je delo. Veliko delo!
Koliko me bo stalo to delo?
Neskončno veliko!
Veliko časa, energije, temeljite preobrazbe v načinu našega življenja, postavljanja prioritet in delovanja, in v primeru, če se odločimo za terapevtsko pomoč in vodstvo v procesu, bomo odšteli tudi nekaj denarja.
Ni pa vse v denarju. In ni vse v privlačnem opisu. In ni vse v 5 korakih. Ni vse v tem ”koliko stane in kako hitro bom na cilju?”
Mene v tem kolesju ni in zato so poti srečevanj v Centru Sozvočje tako globoke in življenjsko spremenjujoče.
Globoko sem hvaležna vsem Sopotnikom.