Oh, kaj ta trenutek teče skozi moje telo?
Predvsem to, da si želim nekaj napisati!
Ampak kako strniti vse občutke, vsa dogajanja, vso to Življenje, ki se preliva skozi tole obdobje? Bom poskusila…
To obdobje je izjemno bogato s pogovori z vami. Center Sozvočje namreč prehaja na drugo, veliko bolj celostno raven v svojem delovanju in zato sem trenutno razpisala/ponudila samo nekaj mest za individualne transformacije in terapevtsko celostno delo in proces zdravljenja. Toliko iskrivih pogovorov, toliko čudovitih Duš je prišlo. Čutim vas, kako mi pravite -Vem, da je možno! Čas je! Pripravljen sem! Kdo lahko postanem, kakšno bo moje Življenje potem? Kaj vse je mogoče, če se odvežem ran, ki me bremenijo in travm, ki me dušijo? Kako lahko zaživim, če svoje telo osvobodim strahov, podzavestnih blokad? S kakšnim glasom in Jazom lahko hodim po svoji Poti?
Ker, ravno slednje… Kdo lahko postanem? Kaj vse se lahko zgodi? je izjemno močno vprašanje.
Skozi leta sem sama ugotovila slednje…
Da je človeka najbolj strah samega sebe in njegove moči, neomajnega Potenciala!
Ja, prav ste prebrali… Ni strah ali omejitev pri odločitvi, da ni denarja, da ni časa, da ne morem ta trenutek, da ni pravi čas, da me otroci potrebujejo, da sem polno zaseden s službo, da nisem odločen… (naštejte svoje primere še tukaj)
Strah me je, kdo bom postal! Kakšna Ženska in Moški bom postal? Ker takšna celostna transformacija (žal res nimam druge boljše besede za to, kar si želim skozi njo povedati), prinese nove temelje Življenja. To vidim, v to neomajno verjamem. Ko človek odloži bremena, ko stopi na Pot, ko zopet najde stik s svojo Močjo, ni več nič, kar bi ga zaustavilo. Življenje zasije in širi Življenje naprej. Vselej. Vedno. Vedno. Vedno. Nikoli obratno, nikoli drugače.
Seveda, strašljivo je… oh, kdo bom postal po vsem tem procesu? V koga se bom rodil, prerodil? Kaj pa, če bom moral zamenjati svojo življenjsko smer, delo, odnose? Kaj pa, če ugotovim, da nekaj več ne deluje zame, da ni podporno, da….? Kaj pa, če… Kaj pa, če…?
In sede na nas strah pred lastno veličino. Pred lastno ekspanzijo, ki kliče po Življenju! In zmaga strah in ne Življenje.
Življenje vedno kliče po Življenju!
Življenje rojeva novo Življenje!
Življenje v strahu, pomanjšanosti, v jami izgovorov, bolečin, samodestrukcije, sivine ni Življenje, ki bo rojevalo Življenje.
Si zaslužimo to polnost? Ena čudovita klientka mi je rekla ‘kako se lepo to bere, ko bi le lahko tako živeli vsi, bili zdravi, zadovoljni, v odličnih odnosih, v postavljenih telesih in v polni moči’.
Seveda, lepo se sliši.
Ampak ne izbirajo si vsi tega.
Ker…veliko stane.
Stane vse tisto, kar nosi neomajno vrednost in ga ne moremo primerjati z gotovino.
Stane nas starega Življenja, starih zamer, bolečin, telesa, odnosov. Na to pa smo izjemno navezani. Podzavestno. To nas ščiti pred našim prebojem, pred sijajem. To je varno. To je ta varnost, udobje. Mislim, da se je pomembno vprašati, kaj me dela varno, varnega. In ali sem s tem pripravljen živeti, pa četudi slutim, kaj bi me čakalo ‘tam čez’?
Ne sliši se preveč romantično in tudi praksa ni romantična. In ni top shop, kjer kupimo in ne uporabljamo več. In seveda, ni instantno. Staro mora vedno odmreti, da naredi prostor novemu.
To novo pa je strašljivo.
Kaj bo? Kaj pa, če ne bo? Bom zmogel? Kdo bom postal?
Četudi je nezdravo, boleče, nas trga, smo nezadovoljni… je pogosto najbolj varno biti tu, kjer smo. To nam je znano.
Ampak tu ni napredka.
In kaj, ko Življenje zastane?
Še bo rojevalo Življenje?
Dragi moji, Življenje ne čaka, mineva in kliče – Življenje, Življenje! Izbirajo takšne poti… ki rojevajo Življenje!
Želim nam, da v Življenju izbiramo pogum in razpremo svoja krila!
Ko začutite veliko neudobje, skok v neznano, strah in ne varnost, lahko tudi nezaupanje, kako bo, kaj bo prineslo, kaj, če in kaj, če…
Se ustavite.
Vdih in izdih.
Ker je dovolj čakanja na istem mestu.
Dovolj pomanjševanja.
Dovolj izgovorov.
Življenje nikoli ne išče izgovorov. Življenje gre za Cvetenjem. Za Svetlobo. Za Lučjo!
Pojdite naprej.
In naprej.
Skozi strah.
Skozi odpor.
Skozi bolečino.
V svojo polno moč!